Saša je direktorica podjetja Moja zaposlitev, ki trenutno zaposluje osem ljudi. Upravlja tudi zaposlitveni portal mojazaposlitev.si, ki deluje šest let in pol zgradili pa so ga na podlagi lastnih izkušenj. “Že v prejšnjih dveh službah sem delala na področju človeških virov in portal je bila moja dolgoletna želja. Tu smo trije partnerji: mi kot portal, delodajalec in iskalec zaposlitve. Delodajalec je dobil novega sodelavca, iskalec zaposlitve je dobil zaposlitev, mi pa smo veseli, da sta se oba srečala. In če vsak dan vsaj enemu spremenimo življenje na bolje, smo dosegli svoje. To je naš namen, zato ta posel delamo in to nas notranje bogati. Smo kot triperesna deteljica. Tudi moto našega portala je ‘Najprijaznejši zaposlitveni portal’. To je portal, ki naše uporabnike med drugim informira tudi o novostih na trgu dela. Iskalcev (nove) zaposlitve ne strašimo. Vse se da, če se hoče. Službe so. Če jih ne bi bilo, mi ne bi imeli kaj delati. V tem trenutku imamo objavljenih skoraj devetsto prostih delovnih mest. Iskalci zaposlitve niso samo mladi, so tudi takšni, ki so že stopili na trg dela in imajo kar veliko delovnih izkušenj. Na portalu jim nudimo pozitivne informacije o tem, kako in kje naj iščejo službo, na kakšen način naj jo iščejo, kako stopiti v kontakt z delodajalcem, kako napisati spremno pismo, dober življenjepis, kako se zahvaliti delodajalcu po razgovoru ipd. Vsa komunikacija z bodočim delodajalcem je zelo pomembna. Delodajalec si želi dobrega in zanesljivega sodelavca, iskalec zaposlitve pa zaposlitev, ki mu bo omogočala osebno in profesionalno rast. ”

Saša vedno deluje iz sebe in svojih izkušenj. Včasih v šali reče, da se je veliko naučila v “prejšnjem življenju”. “Preden sem imela portal, nisem imela pozitivne izkušnje v eni izmed služb, predvsem v smislu odnosa nadrejenih do nas zaposlenih. Iz tega sem se naučila, česa nočem, kakšen vodja nočem biti. Oblikovala sem svojo vizijo o tem, kako sodelavce poslušati, jih tudi slišati, kako jih motivirati, videti tiste, ki želijo doseči nekaj več in jim dati možnost, da to tudi uresničijo. Zelo se zavedam, da brez dobrega sodelavca ni uspešnega podjetja. Vedno govorim, da če te delo zanima, ti bo tudi izziv, in ko ti bo izziv, je to tvoja motivacija. Lahko boš osebno in poslovno rasel, delodajalec se bo razvijal in skupaj lahko ustvarita lepo zgodbo. Mora pa biti to ‘fair play’ odnos, tako delavca do delodajalca kot tudi nasprotno.”

Poslovno si vsekakor želim, da bi naše podjetje uspešno raslo, da se z ekipo še okrepimo in seveda, da bi bilo na našem zaposlitvenem portalu ogromno novih oglasov za delo. ”
“Sem tudi žena, mama, sestra, svakinja in prijateljica, ki živim vsakdanje življenje. Po službi opravljam gospodinjska opravila, kuham, pospravljam in, če je še čas, si ob koncu dneva privoščim še kaj zase. Rekreacijo ali dobro knjigo. Še vedno sem ‘taxi služba’ (smeh), razvažam svoja najstnika na njune obšolske dejavnosti. Takšen urnik se me drži cel teden, zato sem še posebej vesela vikenda. Takrat si vzamem več časa za družino in oba otroka, kuham, ju zdravo razvajam, gremo na kakšen izlet ali na morje, pozimi hodimo v hribe. Smo pa tudi veseli, če dežuje in smo samo doma. Moja otroka sta v obdobju, ko sta najraje doma, to jima veliko pomeni, ker sta čez teden res obremenjena. Sin trenira nogomet, hči ples. To sta športa, ki sta si ju izbrala sama. Za vikende si pa res želita, da smo skupaj, doma. Skuhamo nedeljsko kosilo, kaj sladkega spečemo, pogledamo kakšen film, gremo v kino ali samo na sladoled. Ob lepem vremenu gremo največkrat na izlet. Če je dan lep, res nimam želje po čiščenju stanovanja (smeh). Življenje je tako kratko in tako lepo. Če greš od doma in srečuješ zanimive ljudi ter spoznavaš nove kraje, si napolniš baterije za cel prihodnji teden.”

Ko zdaj odrasla gleda nazaj, vidi, da je imela lepo otroštvo. “Mi smo bili otroci socializma. Osebno mi ni nič manjkalo. Bila sem vesel, debel otroček (smeh). Zgodnjega otroštva se zelo malo spomnim. Prelomnica je bila pri mojih 12. letih, ko je mama hudo zbolela in sva morali s sestro naenkrat odrasti. Sestra je šest let starejša od mene in v času, ko je moja mama zbolela, je zanosila. Še pred polnoletnostjo je dobila prvega otroka, odšla od doma in se poročila. Takrat sem dobila občutek, da sem čisto sama. To je bilo obdobje najstništva, ko sem se malo lovila. Tudi očeta ni bilo, ker se je po večini ukvarjal s poslom. Čeprav sem takrat v sebi čutila praznino, je bila to priložnost, da sem se bolj poglobila vase. Najbolj se me je dotaknilo, da nisem tukaj samoumevno in tudi, da je življenje realnost, lahko pride tudi bolezen. To izkušnjo iz otroštva sem vzela za dobro. Iz tega sem se naučila, da lahko za svoje zdravje bolj skrbiš, z odločitvijo za otroka pa lahko malo počakaš. Še vedno pravim, da moraš otroke imeti mlad, da ni prevelikega razkoraka med dvema generacijama, vsekakor pa moraš veliko delati na dobrih partnerskih in medsebojnih odnosih.”

“Moj namen v življenju je, da ga živim, kot je meni všeč, kolikor je mogoče polno in radostno. Vsak dan naredim nekaj za to, da sem zdrava in da oddajam pozitivno energijo. Kadar iz tebe veje pozitivno energijo, ti naproti hodijo dobri ljudje. Kot uči knjiga Moč mojega življenja. Skozi leta se naučiš, da čutiš, kdo je oseba, s katero ti je dobro in kdo te izčrpava. Raje sem z ljudmi, s katerimi se dobro počutim, ker je to kakovostno preživet čas.”

“Če si v službi tisti dan kaj dobrega naredil, dobiš energijo, da nekaj dobrega narediš tudi doma za družino. To je bolj povezano, kot si mislimo. Moraš verjeti vase in si zaupati. Moraš narediti nekaj, kar si strašno želiš, naj bo to slikanje, risanje, pomagati otrokom, živalim ali karkoli, kar te veseli. Pojdi na tečaj risanja, na primer. Če nimaš sredstev, kupi platno in pojdi v naravo. Vsak se nekje najde. Poskusi iz sebe narediti nekaj v smislu, da ne ‘jamraš’, da se ne da. To je najslabše! Raje razmisli, kako bi to svojo željo udejanjil. Ampak zavedaj se tudi, da to ne gre čez noč. Včasih smo preveč nepotrpežljivi. To je vedno dolg proces, da se pokažejo pozitivni rezultati. Vmes se spotakneš, pa spet vstaneš. Pomembno pa je, da imaš ob sebi osebo, ki ti reče, saj bo šlo, pojdi naprej.” Saša ima soproga, ki jo vedno znova spodbuja. “Res sem mu hvaležna. Ko je nedelja in se spomnim, da grem v ponedeljek v službo, v meni poje srce. Včasih sem hodila v službo s cmokom v grlu, celo nočne more sem imela. Dobre volje sem bila samo v nedeljo do kosila. Zdaj mi je pa tako lepo v službi. Saj sem utrujena, ne nazadnje sem samo človek, ampak res rada delam. Imam dobre sodelavce, vidim, da lahko skupaj premikamo meje. Imam pa same punce, kot da se me fantje bojijo (smeh).”

Dobre in pozitivne ljudi Saša srečuje pri svojem delu na terenu, kar jo navdaja z veliko energije. In hkrati spoznava še našo prečudovito deželo. “Dokler nisem začela delati v tem poslu, sploh nisem vedela, da je Slovenija tako zelo lepa. Pred dvema letoma smo šli z družino na daljše potovanje. Ogledali smo si kar nekaj sveta, tudi revne dežele. Ko smo se vrnili domov, mi je bilo tako lepo, hrana, svež zrak, čudoviti ljudje. Šele ko vidiš, kako živijo drugje po svetu, se zaveš, da tukaj pravzaprav živimo dobro. Veliko mi pomeni, da lahko gre moj otrok sam v šolo, ima toplo kosilo in malico, da je zelenjavno juho z okusom, meso, pecivo in solato. Sploh se ne zavedamo, kaj imamo. Imam bratranca v Kaliforniji, ki je star toliko kot jaz in ima dva otroka. Ko se mu je rodil prvi otrok, sta z ženo že varčevala za njegovo šolanje. Že za porod sta morala plačati nekaj tisoč dolarjev. Tega si tu sploh ne znam predstavljati.”

“Živiš tukaj in zdaj. Potrudi se, da ti bo lepo, naredi vse, kar je v tvoji moči,” pravi Saša. “Lahko so samo malenkosti, ampak bodi srečen zdaj, ta trenutek. Če ti je hudo, pokliči prijateljico, če si hočeš polepšati dan, si nekaj privošči. Mogoče samo tortico, sladoled, greš ven s psom, karkoli te osrečuje. Življenje ti da tudi radosti in ne samo slabosti.” Svetuje, da življenja ni vedno treba zajemati z veliko žlico, včasih ga moramo pustiti, da te samo vodi in ti pač sprejemaš vse, kar ti pride nasproti. “Iz tega se kaj naučiš in rasteš močnejši. Ko si starejši, lahko rečeš, da si lepo živel po svojih zmožnostih in si dal otrokom lepo popotnico za življenje.”

“Vsi priznavajo, da je otroke danes težko vzgajati. Vzgoja se je v resnici spremenila. Sama otroke vzgajam v duhu, da niso pomembne samo materialne dobrine, ampak si lahko vesel, da si živ, zdrav, da imaš prijatelje, greš na nogometno tekmo, na primer, da znaš uživati vsak dan.

“Kakorkoli že dan teče, poskušaj ga čim boljše izkoristiti. Da greš zvečer zadovoljen spat in zjutraj vstaneš vesel.”
Saša Boštjančič

“Življenje ni pravljica, temveč realnost. Življenje razumem kot nekaj, kar ti je dano. Iz njega pa si dolžan sam narediti nekaj lepega. Da si zadovoljen, srečen in ga živiš, kot ga ti sam želiš. Življenje je samo eno. To pomeni, da v življenju pridejo tudi težave, s katerimi se moraš spopadati, ampak na drugi strani je tudi polno radosti, ki te ženejo naprej.”

Vprašam jo, če ima kakšen ritual. “Ja, imam pa res en skromen ritual. Če je mož doma, ker veliko potuje, je meni najlepše, preden zjutraj odprem oči, da je na nočni omarici že kava. Moj mož mi jo kuha že 25 let. Če ga ni doma, si jo pmoram skuhati sama (smeh). To je mojih 15 minut. Poslušam radijski sprejemnik in premišljujem, kakšen naj bi bil dan, kaj bom delala, kam grem, kakšno bo vreme, s kom se bom srečala.”

Saša je ženska, ki jo je življenje učilo skozi težke lekcije. A se nikoli ni vdala. Vedno je na vse gledala s pozitivne plati in najprej pogledala, kaj življenje nosi dobrega. Je pa naredila še nekaj, kar nam ženskam prevečkrat manjka. Pogumen korak naprej. Na svojo poslovno pot. Tudi še najbolj idealna služba je polna izzivov in trenutkov, ko bi najraje odnehal. Pa vendar je to najboljša šola življenja. Pogum, ženske. Pogum velja!

Saša pravi: “Tudi jaz sem gospodinja in se vedno sprašujem, kaj danes skuhati. Zato povabim eno izmed vas, da gre skupaj z mano na kuharski tečaj V KUHINJI Z LJUBEZNIJO S SOFIJO LOREN.” Točen datum tečaja bo srečna izbranka izvedela pravočasno, vse pa se dogaja pri Jezeršku v okviru njihove kuharske akademije.

Kako do nagrade? V komentar na FB ali spletni strani napiši odgovor na vprašanje KAJ KUHAM DANES? Izmed vseh komentarjev bomo v petek izžrebali eno izmed vas. Veliko sreče:)
©Lucija Smolnik