“Sem Taja Vetrovec in prihajam iz Ljubljane. Po poklicu sem pravnica. Tako se običajno predstavimo, ko nas vprašajo; kdo si, od kod prihajaš? Ko sem se pripravljala na naše srečanje in razmišljala o teh vprašanjih, sem ugotovila, da so to le goli podatki, ki ne povedo veliko o meni tukaj in zdaj. Pa sem vzela list papirja in si napisala vprašanji: “Kdo sem danes? Kateri del mene ima danes glavno vlogo? Ti vprašanji sta močno povezani s tem, kar danes sem in počnem. V življenju sem bila najprej sama tista, ki sem se učila sprejeti sebe, se pohvaliti, navdušiti in motivirati. Šele, ko to dojameš, dobiš tudi moč, da lahko ta znanja predajaš dalje. Samosprejemanje je pomembno,to da se lahko pogledaš v ogledalo in se popolnoma sprejmeš, ne glede na to, kako izgledaš tisti dan. Danes je pač tak dan. Luna je v tem položaju, včeraj se je zgodilo to, danes me čaka spet nekaj novega. V resnici je najbolj pomembno samo eno ; kaj iz tega, kar imam trenutno na voljo, tudi v zvezi z lastnim počutjem, lahko dobrega naredim ta trenutek. To je moje vodilo. Najti pozitivne točke, katerih se lahko oprimemo, da lahko naredimo nekaj dobrega. Poskušati tudi tiste negativne “haklčke”, na katerih se vsake toliko časa zatakneš, sprejeti, saj so tudi oni del nas. Vsi imamo svetlo in temno plat, in ko to sprejmeš, je mnogo lažje. To je tisto, kar rada počnem. Odpiram ljudem oči in njihove lastne notranje prostore, da najdejo tiste skrite kotičke sebe, ki so dostikrat polni navlake, ki jo je potrebno potrpežljivo in zelo vztrajno odmetavati. Na trenutke se celo zdi, da bolj kot odkopavaš kup, več ga je. Potrebna je res velika vztrajnost, da prideš do tistega zaklada tam spodaj.”

A to ni dovolj, pravi Taja. “Potem pa je potrebno to tudi ohranjati. Prehitro nas preplavijo naši lastni slabi občutki in spomini, pa tudi okolica ni prav vzpodbudna. Zato rabiš kar krepko sidro, neko sončno sidro znotraj sebe, da se lahko držiš pokonci in greš naprej. Na ta način dobro vplivaš na okolico. Zato je potrebno najprej poskrbeti zase. To ni egocentričnost, to je nuja. Če si ti fit, močan in stabilen, potem vse gre bolj ali manj pozitivno v skladu s to tvojo vibracijo, stvari tečejo.”

“Po osnovnem poklicu sem res pravnica, ampak nikoli nisem delala kot pravnica. A globoko nekje znotraj sebe čutim, da je biti pravnica res moja naloga. Pravo Je del mene. Govorim o tem, kaj v svoji srži pomeni beseda ‘prav(o)’. Spodbujam sebe in druge, da se vedno, ko se o nečem odločamo vprašamo: Ali je to v tem trenutku “prav”? Je prav zame? Je prav za mojo družino in bližnje? Je prav za sosede, za naravo? Prav pomeni, da nikomur ne škoduješ. Ko imaš močne temelje, strukturo, poštenost, varnost, kar ti zagotavlja nek red, šele potem se lahko prepustiš življenju. Ne govorim o družbenem redu, govorim o redu, ki vlada v naravi in v vesolju. Ta red globoko spoštujem in mu popolnoma zaupam.”

Druga Tajina narava pa je intuicija. “To je tisti igrivi del mene, ki včasih pozabi na strogi red. To pa zelo obvladam (smeh). Ampak zgleda, da sem prišla na svet ravno zato, da se naučim reda. Mimogrede, po horoskopu sem tehtnica, kar pove, da je nujno, da vsako stvar ‘pretehtam’ in potem najdem tisto ‘pravo’ sredinsko točko. Ko sem prišla na ta svet, sem se ves čas lotevala tistega, kar sem že znala. Prepuščala sem se svoji ‘intuitivni’ plati – gledališču, pisanju, petju, oblikovanju, pa vedno novim učenjem in raziskovanjem.”
A življenje me je ves čas pošiljalo na drugo stran in zahtevalo od mene red, strukturo, odločnost in pogum.

“Ko se enkrat naučimo, kako vzdrževati kolo življenja, da se kar naprej ne sesuva, v življenju nimamo več večjih turbulenc. Takrat živimo v ravnovesju s seboj in z naravo.”
Taja Vetrovec

“Nekateri ljudje, ki se osebno in duhovno ne razvijajo, nimajo pravega kompasa v življenju. Zato moraš ti sam toliko bolj stati na svojih nogah. Da te ne odnese. V življenju so edina stalnica spremembe. Dobro se je potruditi, da gre vedno na boljše. Zelo pomembna je resnica. Nekatere težavne situacije, ki smo jih doživljali kot otroci in vplivajo na to kar se nam v odraslosti dogaja, ni dobro kar izbrisati. Bolje jih je potegniti ven. Kar ne ozavestiš, ne izgine kar samo po sebi, še vedno ostane nekje globoko v nas. Tudi dobre stvari včasih ostajajo globoko v nas in ne pridejo do pravega izraza. Običajno pa slabe stvari prej pridejo na površje, ko se soočimo s situacijami, ki v nas prebudijo notranje stiske. Takrat se branimo, zmrznemo ali pa zbežimo. Prava umetnost je v življenju reagirati ‘prav’.”

“Življenje je teater. Jaz ga preprosto imam v sebi. Že iz mladosti sem gledališki človek. V resnici pa tudi v življenju igramo različne vloge. Tisti, ki se ukvarjamo z ljudmi vemo, kako pomembno je, da znaš začutiti drugega in se prilagoditi, da lahko ustvariš dober stik. Ko primerjamo naravo in družbo, kar sama zelo rada počnem, vidimo, da vlada v naravi nek red, ki deluje sam po sebi. Živali se prilagodijo že z zunanjim izgledom, da se asimilirajo v okolje in s tem poskrbijo za svojo varnost. Če tako gledaš na odnose, veliko lažje delaš z ljudmi. Nismo samo del družbe, ampak tudi del narave, samo pozabljamo na ta del nas. Zato včasih trošimo toliko nepotrebne energije za nepommebne stvari, namesto da bi živeli.”

“Zadnja štiri leta delam samostojno, imam svoje podjetje MUNAJ. M-motivacija, U- uspeh, N- napredek, A- akcija, J- jasnost. Pred tem sem dolga leta delala v Šentjakobskem gledališču kot organizatorka programa. Tudi zdaj so moje osnovne naloge organizcija, koordinacija in motivacija. Tokrat se to nanaša na prirejanje predavanj, delavnic srečanj in individualnih obravnav z namenom učiti s e o sebi, da bi se lahko bolje povezovali z drugimi. Zadnjih devet let se tudi poglobljeno ukvarjam z jogo. Zdaj, ko so otroci odrasli in imam več časa, pa so spet prišli na dan tudi moji oblikovalski navdihi iz mladosti. Takrat me je stara mama naučila vseh vrst ročnih del. In zdaj je nastala, skupaj z navdušenjem nad jogo, Munay blazina za sproščanje in meditacijo. Pravzaprav je to nek živ proces. Od prvih primerkov še kar nastajajo nove različice v oblikah, barvah in namembnostih. V tistem, ki jo ‘posvoji’, pomaga vzbuditi njegove najboljše lastnosti, saj si običajno vsak intuitivno izbere tisto različico, ki ga energijsko najbolje podpira v danem trenutku. So različnih oblik in barv. Tudi polnilo si lahko vsak sam izbere; sončnična semena, ajdo, oves ali piro. Vsako polnilo podpira določen energijski center.
Ustanovila sem tudi društvo Zelena Tara, ki spodbuja prijazno komunikacijo in nenasilje, povezovanje z naravo, uporabo naravnih izdelkov iz domače obrti, samoraziskovanje in gibanje, naravno vrtnarjenje in samooskrbo. Obožujem naravo. Vedno najdem kakšen nov čaroben kotiček v naravi. Tisti, ki mi zaupajo, in ne obupajo, ampak mi vztrajno sledijo, kadar neumorno raziskujem nove terene, so lahko priča nedotaknjenim lepotam, ki se mi pustijo razkriti (smeh). V tem obdobju, odkar sem z gledališkega okolja vstopila v drugo delovno okolje, je tudi zelo pomembno moje sodelovanje z revijo Misteriji. Skozi pisanje člankov za revijo sem spoznavala duhovnost in naravne načine zdravljenaja in samozdravljenja. Z željo po spreminanju teorije v prakso, pa sem začela skupaj z revijo Misteriji prirejati predstavitve, predavanja in tečaje pod nazivom Misteriji v živo.
Taja ima poseben občutek do mladih ljudi. “Čutim, da sem lahko dober mentor mladim. Če mladi nimajo opore v mentorjih, so izgubljeni. V tradicionalnem smislu je vedno mojster tisti, ki učencu preda, ne samo svoja znanja in izkušnje, ampak tudi neko notranjo moč, ki tega mladega človeka vodi naprej na njegovi poti do mojstrstva. Takega mentorstva zdaj primanjkuje. Mladi so kar vrženi v neko delo, ne da bi se kdo z njimi ukvarjal.”

“Moj trenutni cilj je ustvarjanje novega delovnega in življenjskega obdobja, v katerem si bom prilagodila delo glede na moja nova znanja in življenjski stil, ki ga želim živeti v tem obdobju. Po sami naravi se v nas dogajajo spremembe, ki običajno vsakih sedem let pridejo na površje. Takrat je čas, da si tudi zunanje okolje prilagodimo tem spremembam. Počutim se kot ena “babuška” (smeh). Z vsakim obdobjem razprem del sebe in se spet nekoliko približam svojemu jedru. To je močno povezano s pisanjem. Temu se želim več posvetiti. Prvo knjigo Koraki v lepši dan sva ustvarili skupaj z mojo hčerko, ki je narisala čudovite mandale. Druga knjiga pa tudi že nekaj časa nastaja. Govori o tem, kako lahko zavestno ustvarjamo pogoje za svoje dobro počutje, predvsem s pomočjo glasu, zvokov, vibracij in misli.”

Pomlad se je razbohotila v vsej svoji lepoti. Nič ni prehitro, nič prepozno, vse je ‘prav’. Le mi nočemo tega sprejeti. Taja je ena takšnih žensk, ki je v življenju znala ujeti tisti njen naravni ‘prav’. Ko ni ničesar preveč ali premalo. Ko ni nič prehitro ali rpepozno. Ko veš, da je tako kot j, prav. Ko zaupaš, da tako mora biti. Da je ‘prav’.

Taja podarja svojo knjigo Koraki v lepši dan, ki jo krasijo kratke inspirativne misli in madnale, joga blazino Munay (barvo in polnilo lahko izbereš sama), povabi pa te tudi na meditacijo, ko boš oboje prevzela.

Kako do nagrade? Pod komentar na spletni ali FB strani napiši MISEL ZA LEPŠI DAN. Izmed vseh komentarjev bomo izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)
©Lucija Smolnik