ROMANA PISKAR soustanoviteljica družinskega podjetja Piskar, mama dvema sinovoma in svojim zaposlenim, ženska, ki ve, kako je iti po včasih majavih stopnicah do vrha, delovna in vztrajna, ženska, ki jo sončni vzhod navda s hvaležnostjo do življenja ©Lucija Smolnik

“Zame je vsak dan nova življenjska zgodba. Zadnje čase veliko razmišljam o svojem preteklem življenju in ugotavljam, , da bi spremenila le malo stvari, če bi jih, seveda, lahko. Ničesar, kar mi je naložilo življenje, ne obžalujem. Če bi bila danes stara 22 let in bi videla v prihodnost, si niti v sanjah ne bi upala upala podpisati najine življenjske zgodbe. Ko danes gledam nazaj, se pogosto vprašam, kako sva lahko z možem prebrodila tako hude trenutke v življenju. V določenih obdobjih so se namreč ti trenutki nalagali drug na drugega in težave so se samo množile. Mogoče pa je ravno zato dobro, da ne vidimo v prihodnost (smeh). Prepričana sem, da midva tako zasnovane prihodnosti ne bi nikoli ‘kupila’.”

Romana že tri desetletja skupaj z možem Antonom ustvarja v družinskem podjetju Piskar. “Vsi me najprej vprašajo, kako sva zdržala. (smeh). Sva. Zelo dobro se dopolnjujeva. Tudi zato je danes najino podjetje vodilno med proizvajalci gospodinjskih vrečk in vrečk za odpadke pri nas. Pod okriljem blagovne znamke Piskar nastaja več kot 1000 izdelkov, brez katerih si danes ne znamo več predstavljati življenja, kot so vrečke za shranjevanje živil, nosilne vrečke, vrečke za odpadke, led, za mokre dežnike, pasje iztrebke, za pakiranje v industriji …In ker radi razvajamo naše kupce, smo razvili tudi dišeče vrečke.”

Kakšni so bili začetki? “Poslovno pot sva začela v kletnih prostorih majhne delavnice na Dunajski cesti v Ljubljani. Najprej sva izdelovala vrečke za zamrzovanje živil, a sva hitro ugotovila, da je treba proizvodnjo povečati, razširiti, v tem sva videla edino pot do uspeha. Tako smo se v 30. letih delovanja trikrat preselili. Danes zelo veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja z našimi biorazgradljivimi vrečkami. Smo tudi ekskluzivni uvoznik izdelkov podjetja Melitta iz Nemčije, in sicer svojo lastno proizvodnjo dopolnjujemo z njihovimi proizvodi, kot so peki papir, razne folije, alufolije, filtri za kavo ipd. Zelo smo ponosni, da smo že nekaj let prisotni na tujih trgih, pred kratkim se nam je uspelo prebiti tudi na ameriški trg. Naš cilj je, da se še naprej širimo zunaj meja Slovenije.”

“Slovenci premalo spodbujamo domače proizvajalce. Vse naše izdelke izdelujejo pridne slovenskih delavcev. Na naših izdelkih piše, da z nakupom pomagate ohranjati domača delovna mesta. Zato vse pozivam, da kupujete slovenske izdelke, saj s tem podpirate slovenske blagovne znamke, domačo proizvodnjo in pomagate ohranjati delovna mesta našim ljudem in družinam.”

Romana pravi, da zelo rada živi. “Rada imam zgodnja jutra, uživam v sončnih vzhodih in zahodih. Kadar sem na morju, mi prav noben sončni vzhod ne uide (smeh). To je zame najlepši del dneva. Z vsakim novim dnem bolj cenim življenje. Razumem ga kot nekaj pozitivnega, kot nekaj, v kar vlagam energijo. Predvsem sem vesela, ko vidim, da se moj trud in pozitivna energija vračata kot nekaj dobrega in pozitivnega. Vem, da se sliši klišejsko, pa vendarle: verjamem, da se ti vse, kar v življenju daš, povrne. To sem že večkrat izkusila. Prepričana sem, da življenje vsakemu nameni tisto, kar zmore. Čeprav se včasih zdi še tako nemogoče ali celo brezizhodno, je bila taka usoda namenjena prav tebi. Življenje te preizkuša in nalaga bremena, nato pa te spremlja, ali jih boš obvladal oziroma rešil ali ne. Takšni dogodki te samo krepijo. Treba je vztrajati, pa čeprav je še tako hudo. Večkrat se pohecam, da puško še vedno lahko vržeš v koruzo jutri (smeh).”
“Če sem v svojem življenju samo svojima dvema sinovoma pokazala, da ni pomembno, kolikokrat padeš, ampak je pomembno, da vedno vstaneš in se pri tem nekaj naučiš, sem svoje delo opravila. Prepričana sem, da sta bila v življenju velikokrat priča tako mojim padcem kot tudi vzponom. Velikokrat jima povem, da sta zelo bogata, saj sta imela priložnost spremljati borbo in vztrajnost svojih staršev. Prepričana sem, da sta se iz najinih življenjskih zgodb veliko naučila. Te priložnosti nima vsak.”

“Ne vrednoti svojega življenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti. Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uživaj v cvetlicah, prepusti se sončnim zahodom, smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju. Vse to vsrkaj vase.”
Romana Piskar

“Moje življenje je močno zaznamovano z delom, borbo, vztrajnostjo in pogumom. Izhajam iz delavske družine, v kateri sta vladala red in disciplina. Moj oče je bil po eni strani zelo mehkega srca, po drugi strani pa zelo trd in neizprosen. V vrtec nisem hodila in tako sem dneve preživljala z mamo. Vseskozi sem ji bila za petami in ji pomagala pri vseh njenih opravilih. Prepričana sem, da je to zaznamovalo mojo pot v življenju. Imela sem lepo otroštvo in mladost, pridobila sem veliko delavnih navad, ki sem jih nato v življenju s pridom uporabljala. Mama mi je vedno govorila, da moram biti poslušna, pridna in predvsem ponižna, a mi to ni bilo preveč blizu. Že od otroštva sem imela v sebi zasidrano, da so nekateri ljudje vredni več in drugi manj, vendar se s tem nisem mogla sprijazniti, še zlasti ne s tem, da je bila moja mama v očeh drugih vredna manj, ker je bila kuharica in snažilka. Živeli smo v majhnem kraju in otroci so me velikokrat zbadali, jaz pa sem jo branila. Verjetno imam zato v sebi neko borbenost. Vedno poudarjam, da smo vsi enaki, ne glede na ‘status’, ki nam je bil dan v otroštvu.”

Po izobrazbi je učiteljica razrednega pouka. “Že od ranega otroštva sem občudovala učiteljice, v malo šolo sem hodila celo dvakrat (smeh). Še danes se spomnim, ko mi je učiteljica Simona v spomin ob koncu šolskega leta zapisala, da ‘kdor v malo šolo dvakrat hodi, dvakrat več velja’. Bila sem čisto nora od ponosa. Že takrat sem se odločila za poklic učiteljice, čeprav me je zanimalo mnogo stvari.”

Barbara Reya fotografija, t.k. Piskar
08.11.2016,t.k. Piskar, izdelava plasticnih vreck, Anton in Romana Piskar Foto: Barbara Reya/barbarareya.si

“Vse življenje me spremljajo delo, razvoj in močna želja po napredku. Uživam v delu, ki me krepi in mi daje vsakdanjo moč. Nimam miru, ne znam se spočiti (smeh). Moram pa reči ‘hvala bogu’, da sem tudi redko kdaj zares utrujena. Zavedam se, da do uspeha ne prideš kar čez noč, ampak se za njim skriva trdo delo. Nikoli nisem neučakana, znam biti potrpežljiva. Ob tem moraš biti tudi inovativen, znati spremljati svet okoli sebe. Pri našem delu je namreč zelo pomembno, da prepoznamo, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. Kot na primer naša nova inovacija – vrečke za mokre dežnike.”

“Verjamem v svojo družino, v moža in sinova, vedno se podpiramo. Obenem imam srečo, da imam dobre sodelavce, s katerimi smo kot ena velika družina. Nekateri so z nama že od vsega začetka, vseh 30 let. Uspeh našega podjetja je namreč rezultat našega skupnega dela, ki temelji na znanju naših zaposlenih, izmenjavi informacij in dobrem medsebojnem sodelovanju. Da smo tako povezani in da uživamo v tem, kar delamo, je pravzaprav tisto, kar mi daje energijo za naprej. Kadar imamo gnečo z naročili in moramo delati več ur, to nikoli ni problem, saj znamo stopiti skupaj. To je tisto, kar me osrečuje in mi daje novih moči. Vsako jutro se s sodelavci pozdravimo z nasmehom na obrazu. Veliko mi pomeni, da so ljudje zadovoljni in da radi prihajajo na delo. Prepričana sem, da že dolgo ne hodimo v službo samo zaradi denarja, ampak nam vedno več pomeni tudi to, da se na delovnem mestu dobro počutimo.”

Romana rada pomaga ljudem, srečna je, ko jih vidi srečne. “Sem večni optimist in nikoli ne obupam. Mož mi večkrat pravi, da grem z glavo skozi zid, ampak takšni smo ovni, to je v naši naravi (smeh). Rada imam vse, kar je lepo, pa naj bo to v naravi, predmetih ali pri ljudeh. Rada spreminjam stvari. Prepričana sem, da so spremembe nujne, da ljudje bolje in lažje delamo, če stvari niso enolične.”

Romana je vse svoje življenje posvetila domačemu podjetju. Zanjo je to način življenja. Če bi vedela, kaj vse jo čaka na tej poti, ne bi nikoli sprejela izziva. Verjetno ni edina. Ko gledamo nazaj na svojo prehojeno pot, je zagotovo ne bi izbrali enake. Od kod nam pogum za premike, drzne ideje in nove korake? Zakaj se za nekaj odločimo ali ne odločimo? Zakaj vztrajamo? Kaj se v nas premakne, ko končno uresničimo že dolgo odloženo idejo? Usoda? Ne. Moja izbira. Edina izbira, da doživiš svojo pravo življenjsko zgodbo.

Romana podarja veliko vrečo izdelkov podjetja Piskar. Kako do nagrade? Pod komentar na spletni ali FB-strani napiši, kako skrbiš za zdravo okolje? Izmed vseh komentarjev bomo izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)
©Lucija Smolnik

Fotografije so last Romane Piskar.

Komentiraj