PATRICIJA PAVLIČ direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, ženska, ki ima kulturo v krvi in ljubezen do biserov Dolenjske v srcu, pozitivno videnje sveta in povezovanje pa sta njena strast, ter ženska, ki verjame, da je vsak nov izziv priložnost za rast ©Lucija Smolnik

Patricija je Dolenjka. “Živela in rastla sem z umetnostjo, saj sem kar šest let živela v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici ob Krki, kjer je danes Galerija Božidarja Jakca. Gospod Lado Smrekar ga je s svojimi podporniki razvil v edinstveno kulturno institucijo z neverjetno vsebino. Rada se pohvalim, da sem bila res srečen otrok, ker sem imela priložnost rasti s tem biserom. Bila sem zelo radovedna deklica, raziskovala sem »grad«, kot smo mu takrat rekli, in vedoželjno klepetala z umetniki in obiskovalci, ki so prihajali tja. Torej to, kar danes delam, ni naključje. V življenju ima vse svoj namen. Ljubezen do umetnosti mi je prišla v kri. Je del mene. Tudi v osnovni šoli so zelo spodbujali kulturo in umetnost. Verjamem, da te kultura vzgaja v človeka, ki zna ceniti dosežke drugih in zna biti pozoren do drugih.”

Vodenje Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje) ni samo njena služba, je predvsem življenjska strast. “Kultura in izobraževanje na prvi pogled morda res nimata veliko skupnega, pa vendar se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Gre za celovito dejavnost, in sicer Center za izobraževanje odraslih in Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje. Letos naša galerija praznuje jubilej, saj bomo junija organizirali že 50. mednarodni tabor likovnih samorastnikov – slikarjev in kiparjev . Je eno izmed redkih delovnih srečanj umetnikov v Sloveniji s tako dolgo in nepretrgano tradicijo. Že pet desetletij deluje in oblikuje likovno podobo Trebnjega in širše, ne oziraje se na muhavost gospodarskih ali političnih tokov. Tako je bilo tudi v času razpada Jugoslavije. Ko je pri nas vihrala vojna, smo v Trebnjem gostili umetnike tudi iz krajev, ki so bili takrat v vojni. Posebnost naših srečanj je namreč prav povezovanje in razumevanje. Udeleženci naših likovnih srečanj prihajajo z vsega sveta, kar daje zbirki posebno vrednost. Mednarodna razsežnost zbirke namreč nudi pogled čez meje lokalnega, izobražuje in spodbuja razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Naša zbirka vključuje dela več kot 240 umetnikov iz 40 različnih držav, v zbirki je več kot 1100 umetniških del. Vse to je zbrano v enem majhnem centru v Trebnjem (smeh).”

“Včasih se vprašam, komu se moram zahvaliti, da živim tukaj in zdaj. V življenju nisem imela velikih prelomnic, ki bi posegale in preusmerjale tok mojega življenja. Že od malega me tok življenja vodi po tej poti. Zagotovo je name najbolj vplivalo otroštvo in odraščanje v kraju s tako bogato kulturno dediščino. Najprej sem diplomirala iz ekonomije, verjetno bolj za preživetje, nato sem nadaljevala s študijem, da potešim še dušo, in sicer sociologijo, področje izobraževanja in kulture. Zaposlila sem se na CIK Trebnje, ki je veljal za eno izmed najbolj inovativnih organizacij za izobraževanje odraslih in za študij na daljavo, in glej, po naključju so imeli tudi galerijo (smeh). Kot nalašč zame. Rada imam izzive in vesela sem, da sem lahko del te institucije. Od mojih prvih začetkov do danes nam je dejavnost izobraževanja odraslih uspelo vsebinsko izjemno razvejati. Iz izobraževalne organizacije smo se razvili tudi v pomembno razvojno organizacijo, ki ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov razvija inovativne in učinkovite rešitve na področju vseživljenjskega učenja različnih ciljnih skupin: zaposlenih, mladih, brezposelnih, upokojencev, priseljencev in migrantov, zapornikov, Romov …

_dsc5252

“Vsakemu je ob rojstvu določena pot. Seveda z vzponi in padci, ki so del življenja in zaradi katerih rastemo. Zagotovo mi je namenjeno doseči pomenljiv cilj, a zdaj še ne vem, kateri to je (smeh). Moje življenjsko vodilo je pozitivna usmerjenost. Verjetno sem naivna, saj verjamem, da sta razvoj in sobivanje dolgoročno mogoča le, če delaš iskreno, z zaupanjem in vero v dobro drugih. V tem trenutku čutim, da je moja naloga v ta razmeroma temen in zamorjen svet prinašati pozitivno energijo, odstirati mračne tančice in pokazati, da je svet v resnici lep.”

“Vsak je svojega življenja krojač.”

Patricija Pavlič

Patricija črpa energijo iz ljudi, ki jo obdajajo. “Zakaj me obdajajo samo pozitivni ljudje, ne vem (smeh). Morda se uspem izogniti tistim, za katere čutim, da ne sodimo skupaj. Zagotovo pa so moja največja podpora domači, predvsem njihovo razumevanje mojega dela. Že od zibelke me spremlja tudi glasba, ki je moj neizčrpen vir energije in miru. Spodbudo pri ustvarjalnih »blokadah« najdem v naravi in sprehodih. Misli so kot moji psi, ki vedno prinesejo nekaj nazaj. Spustim jih iz kalupa in vedno pridejo nove ideje in rešitve.” Patricija ima svojih pet jutranjih minut, da v miru spije kavo. “ Pozimi rada smučam, poleti sem rada na morju, obožujem sprehode, nisem pa navdušena športnica. Zelo veliko berem, žal mi zmanjkuje časa za leposlovje. Veliko, preveliko je namreč predpisov, dokumentov in druge strokovne literature, ki jim moram slediti.”

_dsc5269

“Upam, da mi bo uspelo ob obletnici povezati okolje in institucije, s katerimi delamo. To ni samo obletnica naše galerije, ampak celotnega okolja, zato so vse dejavnosti namenjene povezovanju. Kultura ni namenjena sama sebi, vedno je povezana z okoljem in je stičišče različnih institucij. Radi bi predstavili vzajemnost, pokazali, koliko je galerija dala okolju in koliko je okolje dalo njej. Naša mednarodna zbirka je omogočila tudi razvoj svojstvene identitete kraja in ljudi, ki tu živijo. Kraji, kot je Trebnje, ki so v svojih okoljih gojili možnosti mednarodnega srečevanja, kot je na primer naš likovni tabor, imajo neprecenljivo prednost. Že pred petimi desetletji, ko še nismo poznali interneta in vplivov globalizacije, so preprosta srečanja tujih ustvarjalcev in mednarodna zbirka rušili meje lokalnega ter omogočali neposredno spoznavanje sveta, ljudi, kulture, jezikov … ”
“Menda naj bi imel vsak človek že z rojstvom določeno količino življenjske energije, ki določa tudi kakovost in dolžino našega življenja. Upam, da jo smotrno obnavljam (smeh). Želim si, da bi še naprej imela toliko energije, dobre volje in moči, da bi nenehno odkrivala nekaj novega. Najbolj me prevzame ustvarjanje, da odkrijem nekaj novega, to razvijem ter s tem vplivam na ljudi in spreminjam okolje in sebe. Vsak nov projekt je zame nov izziv, nova priložnost za osebno rast.”

Ko sem pisala to zgodbo, so se mi misli vedno znova vrtele okoli pojma kulture življenja. Zame kultura življenja zajema veliko, a od vsega najbolj verjamem, da nam ni treba spreminjati zakonov, temveč naša srca. Vzgojeni smo bili tako, da če smo dovolj zaposleni s svojimi službami in vsakodnevnimi obveznostmi, nas resnica življenja ne more ujeti. Soočati se sam s seboj je naš največji strah. Pa vendar je na nas samih, da zgradimo srčno kulturo življenja. In to se začne pri nas samih. Mi smo prvi poklicani k spoštovanju življenja samega. Najprej našega lastnega. Takšnega, kot je. Šele nato je lahko boljše. Naše in njihovo.

Patricija podarja nagrado za dve osebi, in sicer vas vabi, da en dan preživite z njo. Seveda bo dan poln kulturnih utrinkov, od obiska galerije, ateljeja slikarja, do odličnih dolenjskih dobrot za zaključek.

Kako do nagrade? V komentar na FB ali spletni strani napiši odgovor na vprašanje KAKŠEN PEČAT JE KULTURA PUSTILA V TVOJEM ŽIVLJENJU? Izmed vseh komentarjev bomo izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)
©Lucija Smolnik

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s