ALEKSANDRA KRIŽAJ DUMIĆ zobozdravnica, ki ji je mar, da pridete na pregled, radovedna, iskrive energije in polna humorja, ženska, ki ji je življenje privzgojilo delavnost in ljubezen do sebe in drugih, uspešna, močna in odločna ©Lucija Smolnik

Kliniko Križaj najdete na Muljavi. “Zobozdravnica sem že skoraj 20 let in že od samega začetka delam v Občini Ivančna Gorica. Takoj po študiju sem delala v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, nato sem leta 2003 odprla lastno prakso v Zagradcu, letos smo se preselili na Muljavo. Na skoraj 400 kvadratnih metrih imamo pet ordinacij, opremljenih z najsodobnejšo zobozdravstveno opremo za zdravljenje zobnih in obzobnih tkiv, digitalno rentgensko diagnostiko, fiksno in snemno protetiko, implantologijo, kirurgijo in estetiko, kar je bil tudi največji projekt letos. S 15 zaposlenimi in štirimi zunanjimi sodelavci strankam oziroma pacientom na enem mestu nudimo celostno storitev z vsem, kar potrebujejo, ni jim treba hoditi od enega zobozdravnika do drugega. Med drugim imamo vrhunsko 3D-diagnostiko, prvi v Sloveniji in med prvimi v Evropi pa imamo tudi računalniško planirajo vodeno kirurgijo. Naša glavna vizija je, da pacientu sledimo in skrbimo za njega ves čas, ne samo takrat, ko nekaj nujno potrebuje. Mi smo tisti, ki jih kličemo, da ne pozabijo na svoje termine (smeh). Ne delamo ‘dentalnega turizma. Večinoma imamo redne stranke, družine, nekatere že več generacij. K nam pa se vračajo tudi domačini, ki živijo v tujini.”

Aleksandra se spomni, da je ob začetku študija imela v rokah dva indeksa. Odločala se je med zobozdravstvom in farmacijo. “Spomnim se, da mi je oče takrat rekel: ‘Če boš farmacevtka, boš trgovka v lekarni.’ In sem sklenila, da grem na stomatologijo. Med študijem sem videla, da sem izbrala prav. Sem izredno ročno spretna in imam dobro prostorsko predstavo, občutek za dizajn in obliko, talent za risanje in dizajniranje, krojenje, šivanje. Vse, kar mi date v roke, mi gre (smeh). Vse kar vidim, da ste vi naredili, znam ponoviti. Tako, da je bila prava izbira(smeh). Ampak po naključju. To ni bila neka moja srčna želja, ampak očitno človek brez sreče v življenju tudi ne pride daleč. Verjetno mu nič drugega v življenju ne pomaga, če nima sreče.”

“Nikoli nisem bila tiha deklica. Po karakterju sem zelo nagajiva (smeh),” pravi Aleksandra in dodaja, da ko nekdo reče, da nekaj ni mogoče, njej postane šele zanimivo. “To je verjetno v naravi. Ne kot trma. Prej bi rekla, da se počutim kot Palček Smuk (smeh). Sem radovedna in vztrajna. Včasih si mislim, da bi bilo bolje, če bi bila malo bolj lena (smeh). Ja, tudi pridnost so mi privzgojili že od malega. Ampak to pridnost je včasih treba povoziti. Priden je samo priden, brez malo lenobe pa ni napredka. Saj veste, kako pravijo: če ne bi bilo nekoga, ki se mu ni ljubilo pomivati posode na roke, ne bi bilo pomivalnega stroja. Na žalost pri meni te lenobe ni bilo od nikoder, namesto nje je bila izčrpanost. Ne zmoreš več, kot zmoreš, zato sem bila primorana delček ‘pridnosti’ dati iz rok, da so se stvari v življenju premaknile naprej. Ampak to sem ugotovila šele po tridesetem.”

Aleksandro je mož včasih klical kar “multipraktik”. Sama pri sebi je takrat uvidela, da to ni v redu, zato je začela spreminjati stvari, drugo za drugo. “ Na primer čiščenje doma. Naj se sliši še tako kruto, jaz sem sposobna zaslužiti precej več na uro, kot plačam za čiščenje. Namesto da doma čistim, služim denar s svojimi talenti. Včasih si zaradi preveč dela ob koncu dneva tako utrujen, da ne moreš več razmišljati konstruktivno. Moraš se odločiti in nekatere stvari odložiti ali pa razmisliti, za katere je res nujno, da jih narediš sam. Mislim, da nisem edina. Ženske si v glavnem preveč naložimo, smo preveč pridne.”
“Moj glavni moto je, da se je treba vsak dan naučiti nekaj novega, če ne že narediti nekaj novega. Vsaj eno malenkost. Vsak dan je treba sebe nadgrajevati in tudi nagrajevati.”

“Velike cilje lahko dosežeš zgolj z vsakodnevnim napredkom. Think hard and work hard.”
Aleksandra Križaj Dumić

“Delavnost so mi privzgojili že doma, z vsakodnevnimi obveznostmi. Po končani gimnaziji sem se preselila v Ljubljano. Zaslužiti je bilo treba denar za bivanje, hrano, obleko, knjige, tudi kakšen nadstandard, saj so bili starši v obdobju mojega študija v finančni stiski. Mislim, da je bila to za mene dobra izkušnja. Moja dobra prijateljica pove: ‘Največ, kar so mi starši lahko dali, je to, da mi niso mogli ničesar dati.’ Tako sem se morala zanesti sama nase. Moj študij je zahteval nenehno prisotnost, kampanjsko učenje ni prišlo v poštev. In iz tega se je rodila delavnost.”

“Zelo veliko vlagam v kadre. Moja ekipa je, ne bom čisto naglas rekla, skoraj polovico mlajša od mene (smeh). Zelo težko je danes najti mlade ljudi, ki bi z veseljem veliko delali, ne zgolj hodili v službo. To je največji izziv. Živimo v izobilju in ne čutimo potrebe po napredku. Le peščica entuziastov nas ne dovoli, da bi se uspavali in začeli nazadovati tako s stališča strokovnosti kot tudi s stališča celotne populacije. Sama z največjim veseljem prenašam svoje znanje naprej, na mlade. Kot ekipa smo veliko več kot posameznik, in močni smo toliko, kot je močan naš najšibkejši člen.”

dsc_5191

Vprašam jo, od kod jemlje moč. “Ne vem, verjetno ima to kaj opraviti z delavnostjo, ki mi je bila privzgojena že od malih nog. Že mama mi je kot majhni deklici pisala listke z opravili, na primer skuhaj krompir, pomij posodo … Med študijem sem ves čas delala, da sem si plačala bivanje v Ljubljani. Delala sem za osnovne stvari, ne za moderne čevlje, frizerja in kozmetiko (smeh). Lahko bi rekla, da spadam med ljudi, ki vedno preživijo. Zdaj pa imam poleg svoje družine pod svojim okriljem še vse zaposlene in njihove družine, za katere moram poskrbeti. Zavedam se, da se ti v življenju lahko marsikaj zgodi, uspehi nas razveselijo, neuspehi pa utrdijo. Zame je pomembno, da se vsak dan naučim kaj novega, skrbim, da imam dobro ekipo, svoje zdravje. In to je to (smeh).”

“Zakaj sem na svetu? Da ni bolečine. Ali pa, da povzročam bolečine (smeh). To je dvoumno vprašanje, na katerega je težko odgovoriti. Mislim, da smo na svetu zato, da izpolnimo sebe in ljudi okrog nas dvignemo na višjo raven energijo in boljšega počutja. To je po mojem mnenju največji uspeh. In nič drugega. Ni plača tista, ampak ta raven energije. Ljudi, ki te vlečejo na dno, moraš izločiš iz svojega življenja. Vem, da se sliši kruto, ampak moraš. Kar ti jemlje energijo in dobro počutje, lahko je to delo, ljudje ali okolica, tega se je treba čim prej ‘rešiti’. To so največja bremena v tvojem življenju. Pregovor, da je dobrota sirota, je še kako resničen, ampak še večja sirota je neodločnost. Zboliš, se zanemariš, nimaš več nobene kreativne energije. Največji dar je, da prideš zvečer domov utrujen zaradi uspehov tistega dneva in z nasmeškom na obrazu zaspiš.”

Enako je z zakonom, pravi Aleksandra. “Ko opaziš, da si ne želiš domov in zato delaš še več, se zaveš, da imaš problem. Stvari je treba urediti tako, da ti je doma lepo, da se vsi v družini dobro počutijo in imajo nasmeh na obrazu. Da ti odnos daje energijo in dobro počutje, ne jemlje. Da ste si v podporo drug drugemu in si ne nagajate.”

“Če ne bi živeli v majhnem mestu, bi bila gimnastičarka ali plesalka. Gibanje mi daje energijo. Ko sem bila mlada, sem plesala jazz balet in hodila v šoli na ure gimnastike. Zdaj plešem. Res rada plešem. Plesalci v vrsti stojijo (smeh). Nikoli nisem trenirala plesa, sem si pa želela. Ampak Gornja Radgona, kjer sem živela, je majhno mesto, tudi časi so bili drugačni, takrat pri nas tega ni bilo. Pa ne zato, ker bi bili revni, naša družina je bila povprečno dobro situirana, lahko smo jedli, kar smo hoteli, šli na počitnice vsaj štiri tedne na leto. In ker je bila Avstrija blizu, so bile Milka, banane, kinder jajčki in take sladkosti vsak dan na mizi. Nikoli nisem imela občutka, da nekaj nimamo ali da si česa ne moremo privoščiti.”

dsc_5197

Skrbeti je treba tudi za svoje telo. “Tega ne smemo pozabiti. Poskrbeti je treba, da je telo še vedno voljno in sposobno, drugače čez deset let ugotoviš, da nič več ne moreš, čeprav si še vedno mlad (smeh). Tako je treba trenirati tudi možgane, v nasprotnem primeru se polenijo. Če nimajo drugega dela, pa se naj učijo nov jezik. Telo in um morata biti ves čas aktivna. Tako bomo dolgo mladi (smeh).”

Aleksandra je energična sogovornica, ki vidi življenje svetlo, odprto in pozitivno. Zaveda se, da smo sami tisti, ki si kreiramo uspešno življenje. Tega ni, če res nikoli ne pogledamo vase, se ne naučimo česa novega in predvsem, če opustimo vsakodnevno skrb za svoje telesno in mentalno zdravje. 1+1=2 bi rekli matematiki, sama pa se vedno bolj zavedam, da če nikoli ne sešteješ 1+1, tudi nikoli ne boš dobil 2, kaj šele 3. Vse šteje, pa četudi je samo 1. Vsak dan.

Aleksandra podarja celotno diagnostiko – torej pregled stanja zob in ustne higiene ter svetovanje v skupni vrednosti 250 €.

Kako do nagrade? V komentar na FB ali spletni strani napiši odgovor na vprašanje KAJ TI POMENI LEP NASMEH? Izmed vseh komentarjev bomo v petek izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)

©Lucija Smolnik

Advertisements

6 thoughts on “ALEKSANDRA KRIŽAJ DUMIĆ zobozdravnica, ki ji je mar, da pridete na pregled, radovedna, iskrive energije in polna humorja, ženska, ki ji je življenje privzgojilo delavnost in ljubezen do sebe in drugih, uspešna, močna in odločna ©Lucija Smolnik

  1. Vse vec mi pomeni lep nasmeh,ki si ga ze dolgo zelim. Redno in vestno obiskujem zobozdravnike in si zelo zelim,da bi moji zobje prisli v stanje, ko bom z veseljem pokazala svoj nasmeh, ne se pa skrivala…

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s