Špela je mamica dvoletnega sinčka in bodoča žena ter urednica in lastnica licence Grazia za Slovenijo. In to je tudi revija, ki ji posveča večino svojega časa zadnja 4 leta.

Špela zase ne more reči, kdo je v popolnosti, saj verjame, da se skozi življenje ves čas gradimo. Ko je bila mala punčka, se spomni, da si je vsak dan želela kaj drugega. Ena izmed res velikih želj je bila postati balerina. 10 let je plesala balet. “To mi je res veliko dalo v vzgoji, skoraj približno toliko kot so mi dali starši. Disciplino in kaj pomeni volja, ki jo predajaš v nekaj, kar imaš rad. Bila sem bolj debelušen otrok in so me malo čudno gledali. A sem vztrajala in postajala vedno bolj graciozna balerina.” Še danes na neki način obžaluje, da je nehala plesati. Vsaj tako za dušo. Ples in glasba sta tista, ki nas lahko najbolj preusmerita, da pozabimo na stres in skrbi. “Zavedam se, da je življenje eno samo in popravnih izpitov ni, zato se trudim živeti trenutek tukaj in zdaj.”

“Nujno se moramo opazovati. Ne smemo misliti, da nas samo drugi vidijo. Bistveno je, da postajamo vedno boljši ljudje. Da se znamo pogledati v ogledalo. Bi pa izpostavila, da ne smemo biti naivni v nobenem pogledu. Niti ko razmišljamo o drugih, niti ko razmišljamo o sebi. Ker nič ni samo od sebe. Zaupaj samemu sebi. Vedno imamo prav, če zaupamo sami sebi. Poslovno mogoče res ni vedno mogoče, ker obstajajo poslovne zapovedi, ki se jih pač moraš držati; sploh v Sloveniji.”

Doma pri Špeli so vedno imeli psa. Ko je bila majhna, so imeli psičko Shonno in še zdaj, ko vidi kužka, ki ima malo solzne srčkaste oči, se spomni nanjo. Tudi zdaj ima posvojenko Bello. “Pes ti je vedno predan. Vedno te ima isto rad. In vedno te je vesel.”

V otroštvu jo je najbolj zaznamovala ločitev staršev. To je bil zanjo najbolj boleč spomin, ki ga je dolgo predelovala. “Zdaj to ni več boleče, razen ko pogledam mamo, ki pa ločitve očitno še vedno ni popolnoma prebolela. S tem tudi spoznavam ženske, ki smo takšne in drugačne. Nekatere zaradi ljubezni res ne znajo več naprej. In se strinjam, da nam je ljubezen lahko v pogubo. Smo pa tudi takšne, ki lahko gremo naprej in smo zaradi tega močnejše.”

Zelo jo nahrani smeh njenega sinčka, ko zjutraj odpre oči. Od tu tudi črpa energijo za ves dan. “Materinstvo mi je dalo toliko energije, da je kar neverjetno. Že deseti dan po porodu sem začela delati na polno. To povem tudi vsakemu, ki se pridruži ekipi, da vidi, koliko mi pomeni moja Grazia. Moj prvi otrok (smeh).”

Pripoveduje mi zgodbo, kako se je šla v Milano pogovarjat za licenco za Grazio. “Moj sin je bil takrat star 3 mesece. Vsi šefi iz Italije so ga cartali, mogoče so se tudi zato omehčali (smeh). Z njimi sem prvič za isto mizo v Milanu pred dobrimi štirimi leti, ko sem bila zaposlena pri podjetju, ki je dobilo pravice za licenco. V času mojega porodniškega dopusta je podjetje šlo v stečaj in smo bili nekako postavljeni pred dejstvo, ali zdaj Grazio spustiti. Glede na to, da res zaupam svoji intuiciji, sem želela iti dalje. Tako smo z varuško in trimesečnim otrokom šli v Milano. In obdržali Grazio.”

Odkar se je prvič srečala z novinarstvom, je vedela, da je pisanje tisto, kar si želi v življenju početi. Dajati na papir zgodbe, ki se malo dotikajo nje same, veliko pa sveta, v katerem živimo. Odkar pa je začela z Grazio, pa jo je zasvojila še moda. “Tu ven pa se mi zdi, da ne moreš.” Trenutno nima drugih ambicij in želja. “Imam sanjsko službo. Čeprav včasih traja 24 ur. Včasih se pohecam in rečem, da je lap top moj najboljši prijatelj (smeh). K sreči pa mi moj delovnik sestavljajo še snemanja modnih in lepotnih zgodb in intervjujev, zaradi katerih grem izza računalnika in ne potrebujem niti telefona, kar pa je sploh odlično. Moje delo je zelo kreativno.”

Meni, da je v tujini dosti lažje sklepati posle, ker dajo veliko večjo težo na zaupanje. To, kar pokažeš, to svojo energijo, ki jo daš, znajo ceniti. Ne samo, kar imaš na papirju napisano. Nasploh pri nas kvalitetne stvari ne preživijo. Ker kvalitetne stvari so pač malo dražje. In pri nas se v glavnem na to ne gleda. Mora tujina najprej potrditi, da v Sloveniji rečemo, da je nekaj kvalitetno. “Mi je žal, ker iz Slovenije odhajajo dobre znamke in tudi dobri ljudje. In me skrbi, kaj bo ostalo tukaj. Pa vendar smo me še tu (smeh), zato res podpiram vajin projekt. Da združujeta.”

“Vse je mogoče, če imaš voljo.”

Špela Štamol

Špelo vprašam, zakaj je tu? Kakšen je njen namen v tem življenju? Malo zadržano mi odgovori, da je tu v prvi vrsti zaradi sebe. “Ne delam pa si utvar, da bi karkoli velikega prinesla temu svetu, zagotovo pa kakšen košček dodatnega dobrega.” Pri tem je raje bolj skromna. “Upam, da pa zaradi revije delamo kaj dobrega. Revija je v prvi vrsti namenjena izboljšanju življenjskega stila, bralko spraviti v smeh in dobro voljo. In tudi večina pisem, ki jih dobimo, so takšne narave. Na primer hvala, da sem si lahko vzela teh nekaj trenutkov zase, da sem pozabila na skrbi…To je naš cilj. Da si bralka lahko vzame vsaj nekaj časa zase in pozabi na skrbi. Je pa to malenkost proti 24 uram, ki sestavljajo njen dan. Za revijo si želim, da bi imela kdaj 300 strani. Kot najstnica sem bila vedno navdušena nad debelimi italijanskimi revijami. Smo pa dosegli en nivo, ki ga želimo vzdrževati, pa tudi nadgrajevati. Pomembno je, da napredujemo in da imam ekipo, s katero rada delam.”

Po vsakem izidu nove številke Grazie gresta z možem na kosilo in nazdravita uspehu. Špela pravi, da so praznovanja uspehov zanjo zelo pomembna. “Tudi z ekipo se družimo, da se tudi njim zahvalim, ker nič ni samoumevno. Vsak je pomemben člen pri nastajanju revije.”

Špela obožuje potovanja. Potovanja, raziskovanje različnih narodov in kultur človeka preoblikujejo v bogatejšo osebo. “Tudi v zadnjem uvodniku sem zapisala, da če nimate možnosti potovati, se vsaj družite z ljudmi, ki veliko potujejo.”

Pravi, da si je zadnja leta premalo časa vzela zase. “Razen tistih malih pogovorov s samo sabo o tem, kje sem, kam grem in ali grem slučajno kam nazaj.” Sploh materinstvo, ki ga kot veliko žensk postavlja predse, zapolni njene proste ure. “Ne bi pa mogla reči, da sem z materinstvom šele zaživela. Imam pa še en dober razlog več, da lahko dam ljubezen, ki jo imam.”

Špelin cilj je torej imeti malo več časa zase. Da bi šla plesat s prijateljicami, ali pa na kakšno masažo (smeh) “Sami smo si krivi za vse v življenju. In za srečo in nesrečo. Sami smo svoji gospodarji.” Sanja, da bi se Slovenija malo prebudila in šla naprej, ker je res zelo rada tu. In tu želi tudi ostati. Si pa želi malo bolj pozitivnega okolja. “In to so res sanje. Ker v bližnji prihodnosti ni pričakovati velikih sprememb. Še posebej zato je dobro, da si sami naredimo okolje, v katerem nam je še kreativno za živeti. Da se ne predajamo depresiji. Malo se sliši, kot da sem miss (smeh), ampak si res želim lepše razmere v naši lepi državi. Premalo je priložnosti, sploh za mlade.”

“Ko se pogledam v ogledalo, sem ena navadna mama, ki res veliko dela in nima nikoli časa. Če pa pogledam od zunaj in glede na to, da me drugi hvalijo, pa mislim, da sem uspešna. Da sem uspela pri 34. letih postati lastnica licence in urednica take pomembne revije, ki je v 25 državah po svetu. In ko pogledam, da so v drugih državah urednice stare okoli 50 let, potem pa res lahko rečem, da sem uspešna.”

Špela Štamol je mlada in zelo delovna ženska. Njen dan bi trajal tudi 25 ur, če bi ga lahko podaljšala. Preprosto iz ljubezni do tega, kar počne in do ljudi, ki zapolnijo njen dan. In če bi lahko, bi dodala še 26. uro. A to pa zase. Četudi ima zanjo dan večkrat premalo ur in četudi si želi najti več trenutkov zase, je tam znotraj, tam globoko v sebi, srečna. Tiho srečna, da je. Da dela, kar ljubi. Da živi s tistimi, ki jih ima rada. In da se kdaj ujame v mislih o sebi.

“Težko je govoriti o sebi. Bom pa zdaj šla bolj ponosna od tu (smeh)”

Špela vabi eno žensko, da postane njena asistentka pri snemanju modne zgodbe v eni izmed naslednjih številk Grazie. Pokukajte v zakulisje nastajanja Grazie in postanite del ekipe za en dan:)

Kako do nagrade? V komentar pod objavo na spletni strani ali na FB strani delite z nami fotografijo svojega najljubšega modnega kosa te pomladi. Srečno nagrajenko objavimo v petek.

©Lucija Smolnik