“Doma sem iz Rimskih Toplic, poročena, imam 2 otroka, pred dobrim tednom sva z možem praznovala 35. obletnico poroke. Tudi babica sem že.” Drugače pa je Minka v življenju počela veliko stvari. Po poklicu je medicinska sestra. “Trenutno se ukvarjam z več projekti. Eden, ki mi je trenutno res izziv, je start novega medicinskega centra. Imam izreden občutek za prostorsko organizacijo, dolgoletne izkušnje pa me vodijo k temu, da znam predvideti potrebe in pripraviti najučinkovitejši model poslovanja. Zaradi tega me večkrat vključijo v pripravo novih projektov. Prav tako rada posvetim čas mladim, ki pridejo iz šole, da spoznajo najuspešnejši način dela, dobre komunikacije na visokem poslovnem nivoju. Vse to opravljam poleg službe. Zaposlena v uspešnem slovenskem podjetju, s področja medicinsko tehničnih pripomočkov, ki izvaža svoje izdelke v 25 držav sveta. V podjetju sem strokovna sodelavka na področju medicinski tehničnih pripomočkov, pred kratkim pa sem prevzela še naloge koordinatorke maloprodaje v našem podjetju. Ker skozi posel dnevno srečujem veliko ljudi, tudi v praksi z dneva v dan pridobivam nove izkušnje pri odnosih z ljudmi.”

“Če pogledam nazaj na svojo poslovno pot, je bil mrežni marketing tisti, ki mi je dal krila in moč, da sem lahko naredila vse, kar sem si postavila za cilj. Bila je dobra izkušnja, ki mi je predvsem dala možnost osebne rasti. Mrežni marketing je predvsem delo z ljudmi in priložnost za osebno rast. To je bil začetek moje samostojne poti in drugačnega pogleda na življenje. V bistvu mi ni žal za nič v življenju, če bi ostala na tisti stopnji, kjer sem bila, bi verjetno imela danes neko dobro povprečno službo in nobenih ambicij.

Z možem sva v mrežnem marketingu delala 15 let. Kot vsak posel, so tudi v tem vzponi in padci in tega se je treba zavedati. Nič ni večno in nič ni dokončno. Če nisi pripravljen na spremembo v pravem času, je lahko to tudi boleče. To je velik izziv. Jaz ne uporabljam besed kot so težava, problem, ampak vsemu rečem izziv. In vse je odvisno, kako gledaš na te stvari.

Minka pravi, da skozi ta posel drugače vidiš življenje, ljudi in se tudi drugače znajdeš v življenju, ko se moraš. “Močno verjamem v to, da če sama oddajam pozitivno energijo, tudi k meni prihajajo pozitivni ljudje in se mi dogajajo pozitivne stvari. Če pa sedim v kotu, se smilim sami sebi, se jezim na celi svet, potem to ne more roditi kaj dobrega.”

“Življenje je zame sreča, ljubezen in hvaležnost. V življenju nam je vse preveč samoumevno. Pa v resnici ni tako. Ko se enkrat začneš tega zavedati, se začneš veseliti majhnih stvari, kot na primer, da lahko v miru popiješ kavo in poklepetaš s prijateljicami.
Verjamem, da vsaka oseba, ki pride v moje življenje, prinaša neko sporočilo, že leta to opazujem in verjamem, da ima vsako tako sporočilo svoj namen. Ko srečam novega človeka, se vedno sprašujem, kaj mi prinaša in s kakšnim namenom.”

“Srečujem veliko mladih ljudi, ki so popolnoma brez energije, mlajši po letih, starejši po duhu. Sicer se, na moje veselje, zadnje čase splošna klima le malo popravlja, je še vedno preveč nezainteresiranosti pri mladih.”

Minka pravi, da te v življenju vsaka stvar, ki jo doživiš, zaznamuje na poseben način, če jo tako dojameš in če se tega zavedaš. V bistvu je vse zavedanje. “Spomnim se zgodbe, ki je bila zame boleča izkušnja in dokaz, da je v življenju vse mogoče. Ko sem šla na prvo predstavitev posla, sem si želela, da bi se zaletela z avtom, samo, da mi ne bi bilo potrebno tam govoriti. Ampak to čisto iskreno. Ko pa sem prišla tja, sem si rekla, da pač moram to oddelat, če sem že tu. In sem dobro oddelala. Res sem imela velik strah pred javnim nastopanjem. In druga zgodba, ki je bila zame še večji izziv. Nabito polna dvorana, kakih 11.000 ljudi. Z možem sva bila govornika na tej prireditvi. Ampak zjutraj mož ni mogel vstati zaradi bolečin v križu. Dala sem mu injekcijo in bila prepričana, da bo do Zagreba toliko bolje, a bo lahko predaval. Enostavno nisem dojela sporočila. No to se ni zgodilo, ni zmogel, bolečine so bile prehude. Rekel mi je samo, da jaz to zmorem in sem šla. Odpredavala sem vse 3 ure. To je pa bil res izziv in dokaz, da če imaš nekoga, ki verjame vate, te spodbuja in motivira, potem je v življenju možno vse, prav vse.”

“V bistvu je vse v naši glavi. Ali zmoreš ali ne, vedno imaš prav. Odločitev je samo tvoja.”

Minka Zupanc

“In tudi takrat, ko si v življenju postavljen pred izzivi, kar se nam vsem pogosto dogaja, si mislim, če sem premagala že toliko različnih izzivov, bom tudi tega. Pri tem se ne oziram na to, kaj si drugi mislijo in kaj govorijo, jaz sem tista, ki štejem.”

Kot otrok je živela na podeželju, a je vedno sanjala o lepih oblekah in lepem načinu življenja. “Moja teta je bila izumiteljica in je živela v Ljubljani Živela je popolnoma drugačno življenje kot mi. Eni od najlepših trenutkov v rani mladosti so bili, ko sem lahko šla k njej na počitnice in tam sem spoznavala tudi drugo plat življenja.” Po drugi strani pa so bili starši tisti, ki so jo zaznamovali, vsak na svoj način. Mama predvsem z vztrajnostjo, trdim delom in ljubeznijo do tega, kar je delala in do nas otrok, oče pa s svojimi pronicljivimi in zanimivimi zgodbami, polnih modrosti. Dobila sem spoznanje, da ko delaš tisto, kar imaš rad, nimaš občutka da sploh delaš, ker ti je fajn (smeh).”

“V zgodnji fazi življenja so bile ženske, predvsem mama in teta, tiste, ki so zaznamovale moje življenje, seveda pa so kasneje tudi moški dodali svoj delež. Zdaj pa na neki drugi način zopet ženske, vnukinje, snaha in hči. Vse štiri, vsaka na svoj način. Smo taka zanimiva družina. Pa da ne pozabim na svoje moške (smeh). Imam zlatega sina, no, moj mož je pa poseben človek. Vedno me spodbuja in zelo dobro pozna. Močno sva navezana drug na drugega, se dopolnjujeva in spodbujava eden drugega, ko to potrebujeva, saj sva tako kot vsi v različnih fazah, različno dojemljiva za okolje in izzive, ki so pred nama. Vedno eden drugega motivirava in greva skupaj naprej.”

Zadnjih 10 let opaža, da v njeno življenje prihajajo sami posebni ljudje. “Se mi zdi, da je to povezano s tem, kako gledam na življenje. In zato prihajajo k meni ljudje, ki me cenijo in spoštujejo. To se čuti. In tudi zaradi tega sem še bolj uspešna.”

“Lahko bi rekla, da mi je vse, kar sem se skozi življenje naučila, dalo to moč, da danes lahko mirno rečem, da lahko delam karkoli. Ni dovolj, da si človek samo želi, mora tudi kaj narediti. Imela pa sem tudi dobrega mentorja na področju poslovne komunikacije. Name je naredil poseben vtis, ko je rekel: ”Danes ste tukaj in nikoli več ne boste taki kot ste bili.” Mogoče bi se tega kdo ustrašil (smeh). Zame je to bil poseben izziv.”

“Prej sem dosti razvajeno živela. Ni mi bilo treba pospravljati, kuhati, ker je vse to opravila tašča. V času, ko je tašča poslavljala s tega sveta, sem hodila na prej omenjeno izobraževanje, kar mi je pomagalo prebroditi te težke trenutke. Tašča je bila moja prijateljica. Z odhodom enega človeka se vse spremeni, ona nas je vse preveč razvajala, po njenem odhodu, pa smo morali vse postaviti na novo.” V Minkinem glasu se še vedno čutita bolečina in spoštovanje. “In potem v bistvu tudi vidiš, kako je to obdobje pomembno vplivalo na odraščajoče otroke. Jaz na primer nisem znala peči peciva, moja tašča pa je naredila tudi po deset vrst peciva. In zdaj moja hčerka pri 25. peče. To ji je ostalo. In tako vidiš, da ti vsako obdobje življenja in vsak človek, ki ga srečaš, nekaj da.” In tako tudi Minka. Vsakemu človeku, ki ga sreča, želim dati vero in upanje, da je življenje lepo, da se splača vsak dan truditi.

“Verjamem v dobro, v Boga in v ljudi. Zdi se mi zelo pomembno, da bi mogli pisati in govoriti predvsem o dobrih stvareh. Časopisi in mediji so ustvarjeni za to, da pišejo negativo. In tudi zato se mi je ta zgodba, ki jo vidve pišeta s tem projektom, zdela tako posebna.” In kar naenkrat se spomni, da je je svojčas prodajala tudi diamante. “A veste, kakšni so diamanti, ko jih skopljejo? Nič posebnega, kos prozornega malce obarvanega kamna, večina nas jih sploh ne bi pogledala, morda brcnila. Vendar pa, ko jih zbrusijo, zasijejo v svoji lepoti in postanejo najvrednejša in najtrdnejša stvar na svetu. Tako se tudi mi brusimo v življenju. Verjamem tudi, da mi življenje vse povrne v majhnih radostih, ki me osrečujejo vsak dan. Mogoče sem včasih preveč razmišljala o tem, da bi morala biti bogata, pa nisem, saj v tistem materialnem smislu. V življenju sem spoznala veliko ”uspešnih” žensk, ki so nesrečne, razočarane, depresivne, sicer z velikimi številkami na bankah in razsuto družino. Spomnim se taščine prijateljice, ki mi je rekla, da vidi, da sem uspešna. Vprašala sem jo, kako to ve. Odgovorila mi je, da so uspeh vsake ženske uspešni otroci. In jaz jih imam in sem zato tudi najbolj srečna. Med najinima otrokoma je kar velika razlika v letih, sin je 9 let starejši in je vedno bil izredno sistematičen in vztrajen. S svojo vztrajnostjo je dosegel v življenju vse tisto, kar si lahko mama samo želi. Njegova vztrajnost in pozitiven pristop se kaže na vseh področjih, od dela, športa do družine in prijateljev. Hčerka pa je zaradi razlik v letih v njem vedno videla vzor in se borila, da bi bila popolna kot on. Lahko samo rečem, da ji je to kljub drugačnemu karakterju popolnoma uspelo, bila je vrhunska športnica, danes pa je tik pred magisterijem. To je moje največje veselje. Vedno sem želela svojima otrokoma dati občutek, da ne glede na to, kaj naredita v življenju, sva midva z možem tista, ki jima bova pomagala, ju ščitila in stala ob strani. Vedno sta oba vedela, da ju imava rada. Pomembno pa je tudi, da sva z možem vedno držala skupaj in podpirala eden drugega in to tudi prenašala na najina otroka. Morda še to, nikoli nisva zahtevala preveč od njiju, nisva jima postavljala previsokih ciljev, sva ju pa spodbujala in podpirala v vsem, za kar sta se določila. Verjamem in vem, da tudi danes vesta, da ju imava neizmerno rada.”

“V življenju ni naključij,” pravi Minka. Verjame, da se vse zgodi z razlogom. “In danes ne mislim več, da se mi nič ne more zgoditi, zgodi se nam lahko čisto vse, dobro in slabo in na vse moramo biti pripravljeni. Če si malo ambiciozen, vedno hodiš po črti. Potrebno je biti hvaležen za vse in skromen v vsem.”

“Letos si želim, da bi bili zdravi in da gremo naprej. V sebi sem zelo srečna in zadovoljna. Naj bo tako.”

Minko sva poslušali z odprtimi usti. Njene modrosti so odsev izkušenj življenja, ki mu je vedno znova znala reči da. Ima poseben občutek za delo z ljudmi, sprejema jih takšne, kot so. Do njih vedno najde pot. Presunilo me je njeno zavedanje, da se ti kot človeku lahko zgodi karkoli, zato je njena hvaležnost za vse, kar je in ima še toliko večja. Bom pa s sabo nesla zagotovo to, da ko premagaš tiste svoje največje strahove, najdeš zaklad, ki ga že dolgo iščeš.

Minka podarja terapijo v hiperbarični kisikovi komori v Medincinskem centru Paracelzus. In vas izziva, da se vprašate: ”Kdaj sem zadnjič kakšno stvar naredila prvič?”
Kako do nagrade? V komentar na FB ali spletni strani napiši odgovor na zgornje vprašanje KDAJ SI ZADNJIČ NAREDILA NEKAJ PRVIČ? Izmed vseh komentarjev bomo v petek izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)

©Lucija Smolnik