Jasna je profesorica pedagogike in psihologije, še najbolj pa jo poznamo kot ustanoviteljico in direktorico ene največjih in po njenih besedah tudi najboljših zasebnih izobraževalnih ustanov v Sloveniji – DOBE, ki jo s strastjo vodi že 26 let.

Leta 1990 je ustanovila DOBO pravzaprav po spletu okoliščin. “To leto je nastala nova država in po preteku funkcije na SZDL, kjer sem skrbela za izobraževanje, sem naenkrat ostala brez zaposlitve. Želela sem se vrniti na prejšnje delovno mesto, a me niso želeli. To je bil zame velik šok. In sem se samo zato odločila, da bom začela nekaj novega, zase. Tega prej nisem načrtovala in ker je izobraževanje moje področje, sem ustanovila DOBO, pričeli smo začeli z jezikovnimi tečaji za otroke in odrasle. Že prvo leto smo imeli poletne jezikovne tabore za otroke na Pesku. Otroci so se učili angleščine, tenisa in jahanja. No, tudi jaz sem se takrat učila jahati. Otroci so se zelo zabavali ob tem, ker me je bilo zelo strah (smeh).”

Ima res bogate delovne izkušnje, od gradbenega podjetja, kjer je bila psihologinja, do Ljudske univerze, kjer se je ukvarjala z izobraževanjem odraslih. Nekaj časa je bila tudi v politiki, na Socialistični zvezi Maribor, kjer se je ukvarjala s področjem izobraževanja in kulture v Mariboru. Takrat so v Mariboru naredili prvo silvestrovanje na prostem v Sloveniji. Z ognjemetom. “Prišlo je 20 000 ljudi. Neverjetno! Takrat je Maribor cvetel in živel. Danes pa se mi zdi, da ne najdemo energije in ne znamo združiti moči, da bi se na kateremkoli področju stvari spremenile na bolje. To me žalostni.”

Če pogledam sebe, vedno iščem nove izzive in nikoli nisem povsem zadovoljna s tem, kar je. Vedno iščem kaj novega, drugačnega. Po naravi sem realni optimist, usmerjena k cilju. Izzive, ki si jih postavim in ki me zanimajo, znam tudi realizirati. Veliko imam tudi izkušenj z delom z ljudmi, tudi z vodenjem, kar je zelo pomembno na mojem delovnem mestu.

“ Jasna pravi, da ima zelo veliko idej, skoraj preveč. Je tisti generator, ki poganja razvoj.“ Če znam navdušiti sodelavce, potem lahko kot dober tim to tudi izpeljemo. Človek ne more nikoli uspeti sam.” Na DOBI imajo zanimiv sistem novosti in predlogov, v katerega so vključeni vsi sodelavci. “Od vsakega sodelavca pričakujemo, da predlaga, kako bi lahko stvari delali še boljše in drugače. Vsak delavec najboljše pozna svoje področje in tako lahko predlaga, kako organizirati delo bolj učinkovito. Konec leta zberemo vse predloge in nagradimo tistega, ki ima največ predlogov. Najboljše predloge hitro realiziramo, smo fleksibilni. Ko se zaposlijo na DOBI profesorji iz javnih univerz, se včasih zelo težko privadijo našega tempa (smeh). Ampak spremembe in izboljšave so nujne, saj edine zagotavljajo obstoj na trgu.” Zelo veliko so na temo inovativnosti delali tudi z Violeto Bulc.

“Že kot otroka me nikoli ni posebej zanimala tehnika, ampak bolj ljudje, njihovo doživljanje, čustva, občutki, pa tudi učenje. V osnovni šoli nisem bila med najbolj briljantnimi učenkami, sicer nisem imela težav sem pa znala zelo dobro opazovati učitelje, kako različno pristopajo k učencem, kaj počnejo dobro, pa tudi slabo. In že takrat sem se odločila, da bom pa jaz to delala drugače (smeh). Kot otrok Imela sem tudi veliko hobijev: balet, tenis, tuji jeziki… Zato sem se tudi odločila za študij pedagogike. Veliko mi je dal, predvsem pa me je naučil, da je vedno potrebno razmišljati tudi o prihodnosti, ni dovolj sedanjost.”

S tem zanimivim načinom študija, takrat so mu rekli študij na daljavo, so v DOBI pričeli pred 18. leti. “Takrat nam nihče v Sloveniji ni verjel, da nam bo to sploh uspelo. Že prvo leto je bilo vpisanih 30 študentov. Danes jih je preko 1500 iz 35 držav sveta.”

Na DOBI edini izvajajo on line izobraževanja brez fizičnega kontakta med profesorjem in študentom. “To omogoča večjo dostopnost izobraževanja, lahko se učijo kjerkoli in kadarkoli. Veliko imamo mladih mamic, ki študirajo pri nas in sicer ne bi mogle obiskovati predavanj in vaj. Poseben izziv za nas je, kako izpeljati pedagoški proces drugačen, a učinkovit. Na osnovi analiz praks v razvitem svetu smo razvili model, ki temelji na aktivnosti študentov v času študija in ni kampanjskega učenja. Veliko je praktičnih projektnih nalog, ki se seštevajo v končno oceno predmeta.”

DOBA se financira izključno iz šolnin. “Študenti so motivirani in imajo visoka pričakovanja. Preden se odločijo za on line študij, pridobijo vse informacije. “Pri marsikom je prisoten strah, kako bodo študirali, če ni profesorja in je vse on line. Čar on line študija je tudi timsko delo. V skupini, s katero na primer delaš projektno nalogo, imaš sošolca iz Španije, Nemčije in Dubaja… To je dobro tudi za mreženje in za poslovne priložnosti.”

Jasna se zelo veliko ukvarja z mladimi. “ Mladim svetujem, da se odločajo za študij, ki jih zanima, zanima s strastjo. Ne glede na vrsto izobraževanja/ formalno ali neformalno/. Ker to pomeni, da bodo v življenju radi delali na izbranem področju in da bodo pri delu upešeni. Danes žal pogosto ni tako. V šoli je premajhen poudarek na oblikovanju otrokovo pozitivne samopodobe in na razvijanju njihovih interesov. Da bi se spoznali, da je za to, kar želimo, potrebno tudi veliko truda in discipline”

“Vedno je potrebno združiti razum in srce. In narediti prvi korak.”

Jasna Dominko Baloh

Jasna dela z različnimi ljudmi in ima razgovore s kandidati za službo. Veliko ob tem pogreša pri mladih. “Ko vprašam kandidata, kaj ga zanima v življenju, v čem je dober, v čem je slab, me kandidati začudeno pogledajo (smeh). Žal jih tega ni nihče naučil, je pa najpomembnejše. ”

Če pa pogledamo podjetniško pot, potrebuješ znanje, moraš si upati in biti moraš zelo delaven. “ Je pa veliko izzivov vsak dan”, pravi Jasna. “Ko začneš posel, je vse novo, ko pa posel steče, pa moraš razmišljati, kako delo organizirati, kako biti boljši od konkurence in bolj učinkovit. Sama se ne ustrašim izzivov in sprememb. Včasih pride k meni sodelavec in reče: ”Oh, to pa je težko.” Ja gotovo je težko! Vsaka stvar je težka, dokler je ne poskusiš narediti. Če obupaš že na začetku, potem uspeha ne bo.”

V življenju ima človek zelo veliko vlog. V družini, v poklicu, nenehnem učenju. “Ne morem reči, da v življenju gre vedno vse navzgor. Velikokrat gre tudi navzdol, pogosto se znajdeš povsem na začetku. A pomembno je učenje, v življenju ni možno vedeti vsega, zato je nenehno učenje moj vsakdan. Mene zanima ogromno stvari, rada bi se še veliko naučila, spoznala in se s tem bogatila. Za vse ni časa (smeh). V življenju ni zmeraj vse lepo, kdaj me kakšna stvar spravi iz tira in sem slabe volje, a to traja kratek čas. Misli poskušam preusmeriti na pozitivne stvari, na uspehe, ki sem jih že dosegla in na nove izzive, ki so pred mano. Slabe stvari pozabim zelo hitro (smeh). Ne vem ali je to zavedno ali nezavedno. Pomembno je, da ne nosiš negativnosti s seboj.”

Na vprašanje, iz česa črpa moč, Jasna kot iz topa ustreli: ”Včasih si kupim kaj rdečega!” in vse se nasmejemo. “Ko sem pred leti obiskala astrologa in mi je svetoval, da naj ne nosim rdeče barve, ker imam sama veliko energije. Ampak včasih si ne morem pomagati (smeh). Nenazadnje skušam skrbeti zase, ker sicer bi poslovni tempo težko zdržala. Velikokrat slišimo, da zunanje okoliščine vplivajo na to, kako živimo. To je sicer res, a v glavnem je najpomembnejši vsak sam, ki sprejema odločitve o sebi. Da ne boste mislili, tudi meni se ne ljubi dvakrat tedensko oditi na fitnes ob osmih zvečer. Raje bi na kavču gledala TV. A vseeno grem, zaradi sebe in motivacijskega trenerja. In ko se vrnem, se odlično počutim, dnevne skrbi so pozabljene. To je pomembno.”

Jasna obožuje potovanja in vsako leto gre na daljše potovanje v kraje, kjer še ni bila. “Rada imam potovanja. Spoznavaš nove ljudi, kulture, življenje drugih. In ko prideš nazaj spoznaš, da je tudi doma lepo. Znaš bolj ceniti okolje, v katerem živiš.”

Jasna je prava pionirka. Prav občudujem njeno vizionarstvo, pogum in energijo, iz katere živi in dela. Ima kaj pokazati in upam, da mladi, ki se izobražujejo pod okriljem njene DOBE vzamejo zase največ, kar lahko. Jasna je dokaz, da ženska lahko naredi spremembo tukaj in zdaj, da lahko svoje sanje spravi v življenje. Je pa nujen predpogoj, da nikoli, ampak res nikoli ne pozabi nase. Ko si postaviš mesto pod tem soncem, se zgodijo magične stvari. Življenje je prekratko. A res ni vredno vsaj enkrat poskusiti?

In še nagrada. Jasna te vabi, da se ji pridružiš na kosilu. Zelo je prijetna sogovornica in predvsem bogata z nasveti, sploh, če imaš kakšno poslovno idejo, pa ne veš, kako jo spraviti v življenje. Kar pogumno!

Kako do nagrade? V komentar na FB ali spletni strani napiši, kaj iz te zgodbe lahko vzameš zase. Izmed vseh komentarjev bomo v petek izžrebali eno od vas. Veliko sreče:)
©Lucija Smolnik