Sonja je direktorica podjetja SAOP. Pri tem podjetju je že skoraj 30 let, tako dolgo, kot je staro podjetje samo. Prva štiri leta je bila direktorica podjetja, potem je bila računovodja in nato predvsem tržnica storitev podjetja. V maju 2009 je ponovno prevzela vodenje podjetja in to dela še danes. »Od vedno sem verjela v naše produkte. In res zelo rada delam z ljudmi.«

Njen trenutno najbolj vroč projekt je pripojitev SAOP-ja češki skupini Solitea, ki deluje v osrednji Evropi, poleg tega pa se je tudi samo znašlo pred enakimi izzivi kot SAOP. Zato bodo združili strokovnjake, znanja in izkušnje ter tako skupaj naredili velik korak naprej v razvoju. V smislu racionalizacije, večje konkurenčnosti in hitrosti razvijanja novih produktov ter doseganja tujih trgov.

»Moram reči, da je zame ob vsem tem prišlo na plan veliko čustev. Podjetje sem pomagala graditi in razvijati 30 let in sem mu res pripadna. Vklopiti moraš razum, da lahko to dobro izpelješ, drugače je zelo težko. Ponudba Solitee je bila vabljiva tudi zato, ker je njihovo vodstvo nekako podobno meni. Predsednik uprave prav tako kot jaz verjame v prijazno vodenje, spoštovanje zaposlenih, verjame v delovno okolje, kjer so ljudje zadovoljni in motivirani. Saj lahko samo na tak način kot podjetje dosegamo dobre rezultate. Ob tej priložnosti sem predsedniku uprave podarila sliko, ki sem jo imela v svoji pisarni in so jo naredili zaposleni na enem izmed teambuildingov: kako vidijo SAOP v prihodnosti. Na sliki je globus, okoli njega pa ljudje iz različnih koncev sveta. Na zadnji del slike sem dopisala: Take care for SAOP and for employees. Vem, da smo našli pravo podjetje.«

Živi v majhni vasi Batuje. V tej vasi je tudi odraščala. Zelo veliko ji pomeni živeti s koreninami, sama pravi, da nekako spada v to vas. »Kakšno soboto grem rada po vasi in se pogovarjam z ljudmi.« Ko ji čas dopušča, gre na sprehod po Batujskih gmajnah, kjer nabira kondicijo in se sprošča.

V različnih obdobjih življenja se je ukvarjala z vprašanjem življenja samega. In v različnih situacijah, ki jih je prineslo življenje samo, ga je dojemala različno. V mladih letih se je predvsem učila. Ni poznala plesov in družbe. In še preden je končala študij, je že povila prvega otroka. Po treh letih pa še drugega. In prav ta drugi otrok je pri treh letih starosti hudo zbolel. »To je bila takrat zame ena res velika prelomnica v življenju. Šola drugačnega zavedanja življenja. Takrat se ti vse ustavi. Nič ti ne pomeni – niti kariera niti materialne dobrine, ker se boriš za življenje svojega otroka.« Z vso strokovnostjo zdravnikov, predvsem pa s Sonjino borbenostjo je Mitja preživel. »Lahko bi rekla, da je bilo celo življenje posvečeno njemu. Potreboval je veliko pomoči in podpore za vsakdanje reči v življenju.«

Sonja je bila takrat v svojih najlepših letih. In takšna izkušnja ti da občutek, kot da ti je bilo nekaj vzeto. V takšnih situacijah popolnoma pozabiš nase. »Sem pa imela v vsem tem času res veliko podporo staršev in sodelavcev. Takrat sem bila računovodja v Goriških opekarnah. Te ženske, moje sodelavke, so vse naredile zame, samo da sem lahko čim več časa preživela s svojim sinom. Prav spomnim se, ko mi je prijateljica rekla: »Kako ti zdržiš vse to? Jaz sem že vsa iz sebe, če ima otrok angino.« Zdržiš. Moraš zdržati. Ker se moraš boriti.«

Da je Sonja danes tako uspešna, je veliko doprinesla njena odločitev, da po dolgih letih izstopi iz zakona, ki ni bil prijazen, ki ni bil tak, kot si ga je želela. Tako doma kot v službi se je dnevno soočala z avtoritativnimi moškimi, kjer se je morala stalno dokazovati in boriti. Ko je sebe dala na prvo mesto in se odločila končati zakon, so se tudi v službi začela razmerja urejati. In začela je življenje na novo. »To mi je dalo nov zagon, da sem bila lahko jaz res jaz.«

»Ženskam, ki se znajdejo v takšni situaciji, svetujem, naj poiščejo nekje v sebi tisto moč, da se premaknejo iz tega. In naj se o tem veliko pogovarjajo. Sploh ženske rade takšne situacije skrivamo. Jaz niti svojim najožjim prijateljicam ali staršema nisem povedala, kako mi je. Ampak enkrat pa ne moreš več. Najdite si pomoč.«

“Imaš pravico biti srečna. Vredna si tega.”

Sonja Šinigoj

Nekaj let po tem je tudi Sonja pomagala ženskam, ki so se s podobnimi težavami obračale na Center za socialno delo v Novi Gorici. Sonja zna res čutiti ljudi in njihovo stisko. Zato tudi veliko pomaga drugim skozi različne dobrodelne akcije. »Sem zelo čustvena in se me vsaka stiska dotakne. Tudi preizkušnja z mojim sinom me je naredila še bolj čuječo za ljudi v stiski. Zato poskušam pomagati, kolikor je v moji moči. Vsem pa na žalost ni mogoče pomagati in zato smo se v zadnjih letih v našem podjetju usmerili v pomoč otrokom.«

Verjame, da ko daš sebe na prvo mesto in narediš korak naprej, dobiš novo priložnost. »Moj sedanji mož je pravi zame. Me spodbuja, bodri, poln je humorja. In tudi moj novi dom je poln sonca, svetlobe, odprt. V njem so vsi dobrodošli.«

Njena mladost je bila lepa. Oče je delal, mama pa je bila vedno doma. In kadarkoli in od kjerkoli je prišla domov, je bila mama doma. Takšen je bil dom. In mama zdaj živi skupaj z njo v novem domu. »Še danes nas drži skupaj. Ima 87 let in je zelo bistra. Ona mi poroča o vsakdanjih novicah, ker jaz nimam časa tega redno spremljati (smeh).«

Sonja je zelo skromna ženska in da bi sebe videla kot uspešno, si nekako ne upa reči na glas. Pa vendar, ko ji drugi povedo, je vesela in ponosna nase. Tako je bilo na primer pri zadnjem priznanju, ki ga je prejela s strani Gospodarske zbornice Slovenije za uspešno poslovanje in gospodarske dosežke v letu 2015. Analizirali so 60 kriterijev uspešnosti in ji podelili najvišje podjetniško priznanje pri nas – tako imenovanega gospodarskega oskarja. Se pa Sonja Šinigoj vedno zaveda, da za vsem tem stojijo zaposleni, partnerji in stranke podjetja SAOP. »En sam človek ni nič v tej zgodbi. In če mi je dano to, da lahko s svojim načinom vodenja držim ta kolektiv skupaj, je zame to največji uspeh.«

V življenju so se ji uresničile poslovne ambicije, ki jih je imela. Delati z ljudmi, imeti veliko družino (ima tri otroke, štiri vnuke). In druženje z družino, z ljudmi iz vasi, hoja po okoliških gmajnah ji dajejo energijo za delo. »Kadar hodim in tečem, se prediham, uredim misli, dobim polno novih idej. Domov se vrnem kot prerojena. Toplo polagam na srce vsem zaposlenim ženskam, da najdejo nek kanal za sprostitev, bodisi telovadbo bodisi kakšen hobi, karkoli, kar jim povrne energijo.« Zdaj tudi veliko bolje skrbi za svojo prehrano. Včasih je kar do popoldneva zdržala brez hrane ali pa zaužila le nekaj sadja in šele popoldan ali zvečer jedla glavni obrok. Zdaj pa se disciplinira, si vzame čas za zajtrk, kosilo, med 16. in 18. uro poje sadje in nato še lažjo večerjo. »Zdaj imam še več energije.« Tudi v podjetju imajo dvakrat tedensko fizično vadbo med delovnim časom.

Moč črpa iz vere globoko v sebi. Človek mora imeti nekoga, h kateremu se obrača, ko ima skrbi in tudi, kadar je treba kdaj reči hvala. »Zelo zaupam svoji mami. Je pa ona zelo kritična. Če te pohvali, si si to res zaslužil. In prav tega se izogibam sama. Veliko prej pohvalim svoje otroke in vnuke, ker vem, kaj pohvala pomeni nekomu, ki se je potrudil. Tako tudi v službi. Mnenja sem, da ne smeš skopariti s pohvalami. Tudi na primer ta pripojitev k češkemu podjetju. Naslovi v medijih so bili res pompozni. Lahko bi napisali, da je to nekaj dobrega, na primer SAOP se širi še naprej v tri države in ima možnost zaposlovanja novih ljudi. Resnično premalo znamo pohvaliti v Sloveniji.«

V tem letu si želi, da dobro izpeljejo pripojitev podjetja. In nekako je s tem dobila tudi nov zagon, ker ni več prva gonilna sila v podjetju, nad sabo ima še predsednika uprave skupine Solitea. »Najtežje je biti prvi.« Osebno pa si želi zdravja in malo več prostega časa, ker resnično rada bere. Sanja o tem, da bi na prihodnje generacije prenašala svoje znanje in izkušnje. Predvsem pa ljudi, zlasti mlade, učila, kako možnosti spremeniti v priložnosti.

Sonja Šinigoj, globoko čustvena in zavedna ženska, ki zna verjeti v človeka in videti tisto nekaj čudovitega v njem. Ženska, ki verjame v dobro v ljudeh, v iskrenost in v prebojno moč sodelovanja. Ki vidi sonce, čeprav je čezenj kopica oblakov. Njena skromnost in ljubka zadržanost pa sta nepremagljivi. Hvaležna sem, da sta se najini poti srečali. Tam nekje, daleč od današnjih sanj. In vendar še vedno drži. Prijateljstvo.

Podjetju SAOP zelo primanjkuje ustreznega kadra – razvijalcev. Zato vabijo vse, ki vas tovrstno delo zanima, ki se želite razvijati tako strokovno kot tudi osebnostno v mednarodnem podjetju, da jih kontaktirate.

Sonja Šinigoj podarja umetniško sliko slikarke Nine Zuljan iz njenih domačih krajev, iz Šempetra pri Gorici. Nina je zelo optimistična, topla oseba. Naj vas ta slika opominja, da se skozi polno težkih izzivov, ki jih prinese življenje, da iti naprej in uspeti.

Kako do nagrade? V komentar pod objavo napišite, kaj se vas je najbolj dotaknilo v tej zgodbi, kje v tej zgodbi vidite sebe. Sliko podelimo v petek.

©Lucija Smolnik